Kokosova vlakna imajo več dobrih lastnosti. Takšna dobra lastnost je vsekakor njihova obstojnost. Tudi kadar so vlakna izpostavljena večji vlažnosti zdržijo brez večjega razpadanje do 3 leta. Naslednja dobra lastnost je ta, da pri tem ko so prepletena med seboj ohranjajo kot celota svoj volumen in s tem omogočajo dobro zračnost materiala. Razen tega, s tem ko ohranjajo dober volumen, omogočajo dobro prodiranje korenin v sam material in tako dober oprijem rastlin s podlago.

Dobra lastnost in hkrati slaba lastnost materiala je njegovo zadrževanje vode. Material je težko navlažiti. V prvem trenutku ko se takšen material navlaži, praktično odbija vodo. Tako je potrebno vlakna najprej rahlo navlažiti, da so pripravljena sprejemati vodo in jih šele nato dobro zaliti. Ko so pa enkrat namočena, pa potrebujejo kar nekaj časa, da se ponovno osušijo. To pomeni, da je potrebno takšne rastline, ki rastejo na dobro navlaženih kokosovih vlaknih redkeje zalivati in tako tudi ob vročih dnevih rastline ohranjajo dobro zalite.

Slaba lastnost pa je hkrati to ohranjanje vlažnosti pri rastlinah, ki zahtevajo, da se korenine hitro posušijo. Tako je potrebno biti pozoren, da rastline ki rastejo v ali na takšnem tkivu, ne zalivamo ponovno preden se ta vlakna ne posušijo.

Rastline ki vzgajamo v takšnem substratu ali pritrjene na površino takšnih vlaken, potrebujejo redno gnojenje. Namreč sama vlakna oddajajo le malo hranil. Tako je potrebno z rednim gnojenjem dovajati vsak potrebna hranila za dobro rast. Priporočeno je uporabljati zelo razredčeno gnojilo, pa zato raje bolj pogosto (10x bolj razredčeno gnojilo kot je priporočeno od proizvajalca, pa zato morda z vsakim ali vsakih drugim zalivanjem). Iz tega razloga je tudi priporočeno redno izpiranje tega gnojila iz kokosovih vlaken vsaj enkrat na dva meseca, da preprečimo zažig korenin, ko se takšna vlakna med zalivanji posušijo.

Za sajenje lahko uporabljamo čista kokosova vlakna, lahko pa jih mešamo tudi z drugimi organskimi ali anorganskimi materiali. Tako lahko kot sestavino najdemo kokosova vlakna v kar nekaj komercialnih mešanicah substratov za orhideje (kot tudi substratih za druge rastline). Mešajo se predvsem z lubjem, za ohranjanje oblike, zračnosti in zadrževanja vlažnosti takšne mešanice. Mešajo se z različnimi anorganskimi granulati (kot je glinopor).

Predvsem pa je uporaba kokosovih vlaken dobrodošla pri sajenju orhidej, kot material ki lahko oblikuje gosto mrežo okrog korenin orhidej in s tem zadržuje substrat na teh koreninah. To je v uporabi pri sajenju orhidej v košare ali pri pritrjevanju le teh na podlage za vertikalno vzgojo. Pri sajenju v košare ogrodje košare obložimo s kokosovimi vlakni in ta bodo dolgotrajno in uspešno zadrževala ostali material v košari, pri tem pa zagotavljala dobro zračnost.