V obi?ajni literaturi o strupenih rastlinah, orhideje najve?krat niso navedene. Ampak to ne pomeni, da orhideje sploh ne proizvajajo nobenih strupenih snovi.

Z vidika svetlobe, je okno ki je obrnjeno na vzhod ali zahod, tisto ki ima idealno lego za orhideje. Te�avno postane tak�no mesto, kadar se pod oknom nahaja grelno telo (radiator), ker lahko topel dvigajo? se zrak, ki je suh, rastlino rahlo do tudi zelo mo?no osu�i.

Cvetni poganjki se pojavijo na razli?nih mestih na rastlini, odvisno od vrste do vrste. Pri Paphiopedilumu se pojavijo na sredini dveh, eden v drugega prelo�enih listov.

Barva, vonj in konstrukcija cveta slu�ijo zgolj namenu ohranitve vrste. Orhideje so prete�no oplojene s pomo?jo insektov, nekatere redke pa tudi s pol�i, netopirji in kolibriji.

Kot pri vseh rastlinah je tudi �ivljenje orhidej tesno povezano z menjavo periode rasti in mirovanja. Tisti ki �eli svoje rastline vsako leto pripraviti do cvetenja mora ta kontrast med temperaturo, svetlobo, vla�nostjo, hranili dobro poznati. Potrebe orhidej med temi rastnimi periodami so zelo razli?ne in brez upo�tevanja teh potreb orhideje ne rastejo dobro in ne cvetijo.

Orhideje imajo rade stik z vodo. Ampak ta kontakt mora biti kratek in intenziven.

?e odvzamemo oba pola in pu�?ave je orhideje mo�no najti vsepovsod. Najdemo jih lahko v Mongolski tundri in celo na Grenlandiji v bli�ini vro?ih vrelcev.

Orhideje �ivijo druga?e kot ve?ina drugih, nam bolj poznanih, sobnih rastlin. Orhideje ne rastejo v zemlji ampak v specialnem rastnem materialu, ki ga najpogosteje imenujemo substrat.

Cvet na prvi pogled izgleda zelo kompliciran, vendar je zelo prefinjeno enostaven. Vsi cvetovi orhidej so sestavljeni iz �estih, ve?inoma barvnih cvetnih listov, ki so dvostransko simetri?no razporejeni.

Cvetovi orhidej se predstavljajo v zelo razli?nih oblikah, barvah, vzorcih, strukturah in vonjih.