Vendar postavitev orhidej, ki so preživele zimo v notranjih prostorih, na prosto ni tako preprosta in je povezana s tveganji. Eno takšno tveganje je ožig listov orhidej zaradi premo?ne svetlobe. Listje, ki je bilo ve? ?asa izpostavljeno le majhni intenziteti svetlobe tokom zimskih mesecev, ne prenese nenadne izpostavljenosti mo?ni svetlobi na prostem, ne prenese takšne mo?ne svetlobe kot jo je preneslo v prejšnji sezoni, ko smo te iste orhideje prenesli v notranje prostore pred nizkimi temperaturami v jeseni.


Orhideje je potrebno postopoma privaditi na razmere mo?nejše svetlobe. To storimo tako, da rastline najprej prenesemo na mesto, kjer so tokom celega dne zaš?itene pred direktnim soncem. Nato jih postopoma v roku 2 – 3 tednov, vsaka 2 do 3 dni premeš?amo na drugo mesto, kjer so najprej izpostavljene zgodnjemu jutranjemu soncu in postopoma na mesto rasti, kjer so rastline izpostavljene vedno mo?nejši svetlobi. To ponavljamo tako dolgo, da jih kon?no prenesemo na mesto ki je za njih primerno oziroma na mesto kjer so v prejšnji sezoni dobro uspevale. Lahko pa jih na izbranem mestu mo?no sen?imo. To sen?enje pa postopno zmanjšujemo, tako da so po preteku 2 – 3 tednov orhideje izpostavljene maksimalni mo?i svetlobe, na mestu kamor smo jih postavili.


Sama mo?na svetloba pa ni edini razlog, da lahko pride do ožiga listov orhidej. Zelo pomembna je tudi temperatura, to je dvig temperature, ko so orhideje izpostavljene mo?ni svetlobi. Namre?, sposobnost orhideje da se »upira« ožigu njenega listja, pada z višanjem temperature okolice in s tem tudi temperature oziroma pregretja listja. Tako lahko pride do zažiga v kolikor smo rastlino postavili v kakšen kot ali ograjen prostor, kjer se zrak okoli rastline prakti?no ne premika. Prav tako lahko pride do ožiga na okenski polici kjer imamo orhideje, za steklom, kjer prav tako ne prihaja do gibanja zraka, do hlajenja rastline zaradi gibanja zraka. Posledica tega je najprej da postajajo deli listja bolj rumene barve in v kolikor ne zaš?itimo rastline ali pospešimo gibanje zraka okrog rastline do ožiga listja na takšni rastlini.


Kaj lahko storimo, v kolikor pride do ožiga listov orhideje?


V kolikor je listje že poškodovano zaradi ožiga, ne moremo v danem trenutku ve? ni?esar napraviti, da bi ožig na listju popravili. Takšno uni?eno tkivo ne bo nikoli ve? oživelo, se popravilo in bilo ponovno zeleno. Kar lahko napravimo je to, da rastlino zaš?itimo pred mo?no svetlobo. Rastlino lahko premaknemo z mesta, kjer je izpostavljena takšni mo?ni svetlobi in jo postavimo na mesto manj mo?ne svetlobe. Razen zaš?ite pred mo?no svetlobo lahko namestimo v bližino rastline manjši ventilator. Ni potrebno da takšen ventilator piha naravnost v orhidejo, dovolj je že, da se zrak v bližini orhideje pri?ne gibati in s tem hladiti orhidejo. V roku nekaj dni, bo ožgano tkivo na listju orhideje postalo najprej belo, rumeno in nazadnje rjavo – ?rno. Brez skrbi, rastlina ni pri?ela gniti. Zelo malo verjetnosti je, da bo pri?elo gniti. Še najbolj so v nevarnosti orhideje Phalaenopsis, da bi takšno tkivo lahko pri?elo gniti. Za rastlino skrbimo tako, kot smo za njo skrbeli do te poškodbe, ožiga. V tem ?asu ne pršimo orhidej, dokler se mesto ožiga ne posuši, dokler se del lista ki je bil ožgan in del lista ki je bil tako odrezan od preskrbe ne posuši ali sam list odpade. Posušeni del lista lahko potem odrežemo in rastlina bo dobila malenkostno lepši videz. Priporo?eno je tudi, da tako poškodovane rastline ne gnojimo v želji da pospešimo novo rast, še posebej ne z gnojili bogatimi z dušikom (N), saj le ta zmanjšuje odpornost rastline na gnitje.



Ožig listja zaradi premo?ne svetlobe je velika poškodba na rastlini. V kolikor je ve?ji del rastline ostal nepoškodovan, ima rastlina dobre možnosti da preživi. Rastline z pseudobulbami imajo boljše možnosti, da si opomorejo. Rastline brez pseudobulb, kot so na primer orhideje Phalaenopsis, so v ve?ji nevarnosti. Zato je potrebno kolikor je le možno pravo?asno poskrbeti za dovolj dobro sen?enje in še tako pomembno gibanje zraka. V kolikor vzamemo za primer orhideje Laelia, ki živijo na skalah (angleška beseda »rupicolous« na skali žive?e, poslovenjeno rupikule), izpostavljene polnemu soncu. Nekdo bo rekel, da preživijo tako mo?no sonce samo zaradi njihove prilagoditve z ozkim, okroglim in trpežnim listjem. To je vse res, vendar se ne sme pozabiti, da kljub izpostavljenosti teh orhidej mo?nemu soncu, te orhideje prenašajo tako mo?no svetlobo zaradi hladnega vetra kateremu so izpostavljene na 1.000 in ve? metrih višine, kjer rastejo.


Še ena slaba stran te poškodbe zaradi ožiga je ta, da se ga bomo spomnili še leta za tem, ko se je zgodil. Namre? rastlina mora rasti naprej in ožgani del rastline se mora posušiti, da ga po 3 do 5 letih odstranimo od celotne rastline in s tem odstranimo ta poškodovani del orhideje.