Nekje 60 različnih vrst obstaja v Aziji in to samo tam. Veliko večje je seveda število križancev. V želji da se zaščiti rastline rastoče v njihovi domovini, je pomembno da se pri nakupu odločamo za rastline gojene v vrtnarijah. Te rastline imajo prednost, da so veliko bolj trpežne in raje rastejo.

Orhideje Paphiopedilum rastejo predvsem kot terestrične orhideje, lahko pa tudi kot litofitske in nekaj redkih ko epifitske orhideje. Rastejo v spodnjih etažah pragozdov kot tudi na 2000 m nadmorske višine. Največ se jih pa lahko najde v monsunskih področjih, kjer se klima tokom sezone spreminja. Nekako takole bi jih lahko v grobem razdelili in sicer, rastline ki imajo bolj zeleno listje prihajajo iz hladnejših področij, medtem ko tiste z pisanim listjem pa prihajajo iz bolj toplih področij.

Vsaka rastna rozeta rastline, oblikuje vedno samo eno cvetno steblo. Po cvetenju se v zalistjih oblikujejo nove rozete te rastline, ki ko odrastejo zacvetijo.

Prvi Paphiopedilum, ki je bil prenesen v Evropo je bil Paphiopedilum insigne in to leta 1819 iz področja Himalaje. 1869 je bil pa v Angliji križan prvi hibrid. Danes je na voljo veliko različnih križancev orhidej Paphiopedilum na tržišču. Večina jih je križana z vrstami, ki prihajajo iz toplejših krajev.



Domovina: Indija, Jugovzhodna Azija, Indonezija, Filipini, Severna Avstralija – v glavnem tropska in subtropska tropska Azija

Temperaturno območje:Toplo, zato so še posebej primerne za vzgojo v sobi. Zelo redko kateri je iz hladnega področja

Čas cvetenja: Pretežno v pozni pomladi in zgodaj poleti. Lahko pa zacveti tudi izven tega časa.

Barva cvetja: bela, rdeča, roza, vijolična, rumena, rjava, zelena, različni vzorci pikic in črt.

Kraj rasti: čez poletje na pol senčnem mestu. Vzhodno ali zahodno okno v združbi kakšne listnate rastline ki jo rahlo zakriva. Pozimi se naj nahaja na svetlejšem mestu, ampak nikakor ne na mestu, kjer lahko sonce posije nanjo. Izogibati se je potrebno temu, da bi se listi te orhideje segreli zaradi sonca.

Temperatura: vse leto naj bo toplo. Poleti naj bo podnevi od 20 do 26 stopinj, ponoči pa naj ne pada pod 16 stopinj Celzija. Pozimi je lahko dnevna temperatura kakšni dve stopinji nižja, nočna pa ne pod 16 stopinj. Le jeseni dovolimo, da se nočna temperatura zniža na nekje 16 stopinj za kakšen mesec. Poletne temperature se rade povzpnejo nad 30 stopinj. Te temperature ne bodo škodovale naši orhideji, pri teh višjih temperaturah povečamo tudi zračno vlažnost in gibanje zraka.

Voda: Skozi vso leto je potrebno zmerno zalivati. Substrat v katerem raste se ne sme nikoli popolnoma izsušiti, mora pa vedno rahlo bolj suh postati, preden ponovno zalijemo. Poizkušamo da zalivamo z rahlo odležano vodo (uporabljamo vodo iz vodovoda) sobne temperature ali še kakšno stopinjo toplejšo vodo. Nikoli ne zalivamo v zalistje, sredino rastline, saj bi se tam voda predolgo zadržala in bi lahko prišlo do gnitja. Pogosto pršimo listje in s tem skrbimo za večjo zračno vlažnost.

Gnojenje: V času rasti gnojimo rastlino z zelo razredčenim gnojilom vsakih 5-7 dni. V času ko pa intenzivne rasti ni, to je pozimi, pa zmanjšamo gnojenje na vsake tri tedne, pri nižjih temperaturah vzgoje, pa ga lahko popolnoma opustimo.

Presajanje: vsaki dve leti, spomladi. Pazimo, da pri tem teh z dlačicami poraslih korenin ne poškodujemo. V kolikor opazimo, da je substrat prej razpadel in se zgostil, presajamo prej – v kolikor pa je substrat še dober, pa presajamo tudi redkeje. Orhideje Paphiopedilum presajanje slabo prenašajo.

Substrat: za orhidejo Paphiopedilum mora biti substrat sestavljen tako iz grobih kot bolj finih delcev. Dobro mora zadrževati vlago in hkrati biti prepusten za zrak. Praktično pomeni za rastlino propad, če je posajena v pregosti substrat ali če je substrat razpadel in se je s tem zračnost med koreninami zmanjšala . Hkrati pa je potrebno mislit tudi na to, da je to terestrična orhideja, zato je substrat tudi nekaj bolj gost, kot pa tisti za epifitske orhideje.

Razmnoževanje: To orhidejo razmnožujemo tako, da rozete rastline razdelimo. Pri tem moramo paziti, da k vsakem novo nastalem delu pripadajo vsaj 3 rozete. Orhideja lahko preživi tudi z manjšim številom rozet, ampak pri tem bo potrebovala dalj časa, da bo ponovno zacvetela. Že tako se lahko zgodi, da takšna deljena orhideja na tri rozete ne bo cvetela vsaj eno sezono.

Škodljivci in bolezni: različne plesni ki so posledica prevelikega zalivanja, voščene uši, ki so posledica presuhega zraka, odpadanje popkov ki se pojavi v sled pretemnega prostora. V rastlinjakih pa jih lahko napadajo tudi polži.

Posebnosti: Paphiopedilum potrebuje veliko zračnosti okrog korenin. Odležano vodo v podstavku na vsak način preprečevati. Pri presajanju raje vzamemo lonček kakšno številko večji. Tako bo nihanje vlažnosti manjše.

Moj nasvet: Orhideje Paphiopedilum je najbolje gojiti hkrati z orhidejami Phalaenopsis, saj so njihove zahteve izredno podobne in tako skupaj dobro uspevajo.

Orhideje Paphiopedilum imajo rade v substratu rahlo vsebnost apnenca. Tako je voda iz naše pipe, ki je le rahlo uležana, zelo primerna za te orhideje, saj običajno vsebuje nekaj vodnega kamna – apnenca. Tudi nekaj (par kamenčkov) apnenca lahko vmešamo v substrat in s tem dodamo potreben apnenec za boljšo rast teh orhidej.